Sinopsis

To je film o opazovalcu in Parizu ob prelomu stoletja, ko v 20- letih postane epicenter sodobne umetnosti.

Med njimi je tudi nadarjen, doma že uveljavljen ter priznan slikar, – Veno Pilon. Tu srečuje Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja… Čez dve leti, ko postane eden izmed njih pa zapiše: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase… Zato sem se tudi izogibal razstav. » Po prihodu v Pariz preneha slikati, prevzame pa ga fotografija! S svojimi Montparnasovci, fotografiranjem njihovih del, portreti najpomembnejših umetnikov Ecole de Paris je Pilon del tega rojstva fotografije, – ter bil v samem središču njenega dogajanja. Fotografija pa postane vsakdanji kruh in vir zaslužka za preživetje družine.

Eden najbolj znanih citatov Jeana Cocteaua: »In Paris, everybody wants to be an actor; nobody is content to be a spectator. -Jean Cocteau.«

Paul Éluard je Pilonu na njegovi prvi Pariški razstavi v galeriji Carrefour l. 1934 ob njegovo fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev in mu nanjo napisal spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe,« se spominja Pilon. Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži! Pilon je bil namreč prav to; najprej opazovalec, gledalec življenja, in šele nato nastopač in vse ostalo! Fotografija pa Pilonova skrita strast, tiha ljubica, ki ga ni zapustila nikoli, in ga je spremlja celo življenje!

Pilon je pel visoko pesem, tako slikarstva, kot njegove ljubice-fotografije.

Podatki o filmu

Originalni naslov: Skozi moje oči
Tip filma: Celovečerni dokumentarno – igrani
Dolžina v minutah: 122 min
Leto prvega javnega predvajanja:  2022
Žanr: biografski, drama, ljubezenski, poetični, pustolovski, umetniški, zgodovinski, znanstveni

Fotografije